Velikanski uspeh SORS - občinski redarji bodo še naprej lahko sodelovali v pomožni policiji
Sindikat občinskih redarjev Slovenije je takšnemu zakonskemu predlogu, po katerem občinski redarji več ne bi mogli sodelovati v pomožni policiji, ostro nasprotoval, ter na zakonodajalca in Vlado RS naslovil negativno mnenje k predlogu zakona (v prilogi).
V SORS menimo, da bi bila takšna predlagana določba 101. člena ZODPol nezakonita oz. po našem prepričanju tudi neustavna, do občinskih redarjev pa izrazito diskriminatorna, saj bi jim prepovedovala možnost opravljanja del in nalog v pomožni policiji. Gre za neposreden poseg v pravico občinskih redarjev do pogodbenega dela oz. omejevanje te pravice. Konceptualno je namreč prepoved opravljanja del v pomožni policiji vezana na dolžnost sodelovanja pri obrambi države. Takšna ureditev ima temelje v 123. členu in v 124. členu Ustave RS, ki pooblašča Državni zbor RS, da z zakonom uredi vrsto, obseg in organizacijo obrambne nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. V skladu z opisanim členom, so občinski redarji po obveznostih pri obrambi države izenačeni z vsemi drugimi državljani, ki imajo torej pozitivno obveznost, da dejavno branijo državo. Ta, z Ustavo določena obveznost, nujno vpliva na pravice – tudi človekove pravice državljana. Iz dolžnosti sodelovanja pri obrambi države lahko izhajajo omejitve človekovih pravic posameznika. V določenih primerih lahko ta ustavno določena dolžnost privede celo do izključitve posamezne človekove pravice za določeno skupino posameznikov. Zato je razumljivo in utemeljeno, da določene skupine poklicev zaradi dolžnosti v primeru vojnega stanja ne morejo sodelovati v pomožni policiji, kar je uzakonjeno v področnih zakonih. Občinski redarji navedene prepovedi v področnem zakonu – Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed) nimajo.
V SORS še pojasnjujemo, da je takšno zakonsko rešitev predlagala Mestna občina Ljubljana ter Združenje mestnih občin Slovenije, z obrazložitvijo, da Mestno redarstvo Ljubljana postaja mestna policija, kar je sicer legitimna težnja, po veljavni zakonodaji pa ne obstaja oz. je nezakonita. Kot glavni razlog pa so navedli kadrovski izziv s pomankanjem kadra. Pobalinsko je opisano, da ugotavljajo, da občinski redarji iščejo v pomožni policiji finančni interes.
V sled vsega opisanega smo v SORS na deležnike ponovno posredovali dopis (v prilogi), v katerem obrazloženo navajamo, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati posamezniki, ki so zaposleni v organizacijah, ki so po sklepu Vlade RS posebnega pomena za obrambo domovine (kar redarstvo ni), ter okoliščin sodelovanja v vojnem stanju in obrambi domovine. Občinski redarji niso med izjemami iz 19. člena Uredbe o pomožni policiji, saj v zakonodaji nimajo predpisanih nalog in omejitev v vojnem stanju, kot druge navedene pooblaščene uradne osebe, ter imajo to omejitev eksplicitno opredeljeno v področni zakonodaji.
S ponosom vam sporočamo, da je MNZ sprejela naše argumente in pripombe, navedena določba o nesodelovanju občinskih redarjev v pomožni policiji, pa je bila iz predloga zakona umaknjena.
Opisano predstavlja velik uspeh SORS, predvsem če izpostavimo dejstvo, da so bili za spremembo MJU, MOL in Združenje mestnih občin Slovenije.
Kot povedano, smo v SORS s pravilno pravno argumentacijo uspeli prepričati zakonodajalca, da ni podlegel pritiskom in parcialnih interesom Mestne občine Ljubljana.
Občinski redarji lahko zato še nadalje sodelujejo v pomožni policiji.
V SORS menimo, da bi bila takšna predlagana določba 101. člena ZODPol nezakonita oz. po našem prepričanju tudi neustavna, do občinskih redarjev pa izrazito diskriminatorna, saj bi jim prepovedovala možnost opravljanja del in nalog v pomožni policiji. Gre za neposreden poseg v pravico občinskih redarjev do pogodbenega dela oz. omejevanje te pravice. Konceptualno je namreč prepoved opravljanja del v pomožni policiji vezana na dolžnost sodelovanja pri obrambi države. Takšna ureditev ima temelje v 123. členu in v 124. členu Ustave RS, ki pooblašča Državni zbor RS, da z zakonom uredi vrsto, obseg in organizacijo obrambne nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. V skladu z opisanim členom, so občinski redarji po obveznostih pri obrambi države izenačeni z vsemi drugimi državljani, ki imajo torej pozitivno obveznost, da dejavno branijo državo. Ta, z Ustavo določena obveznost, nujno vpliva na pravice – tudi človekove pravice državljana. Iz dolžnosti sodelovanja pri obrambi države lahko izhajajo omejitve človekovih pravic posameznika. V določenih primerih lahko ta ustavno določena dolžnost privede celo do izključitve posamezne človekove pravice za določeno skupino posameznikov. Zato je razumljivo in utemeljeno, da določene skupine poklicev zaradi dolžnosti v primeru vojnega stanja ne morejo sodelovati v pomožni policiji, kar je uzakonjeno v področnih zakonih. Občinski redarji navedene prepovedi v področnem zakonu – Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed) nimajo.
V SORS še pojasnjujemo, da je takšno zakonsko rešitev predlagala Mestna občina Ljubljana ter Združenje mestnih občin Slovenije, z obrazložitvijo, da Mestno redarstvo Ljubljana postaja mestna policija, kar je sicer legitimna težnja, po veljavni zakonodaji pa ne obstaja oz. je nezakonita. Kot glavni razlog pa so navedli kadrovski izziv s pomankanjem kadra. Pobalinsko je opisano, da ugotavljajo, da občinski redarji iščejo v pomožni policiji finančni interes.
V sled vsega opisanega smo v SORS na deležnike ponovno posredovali dopis (v prilogi), v katerem obrazloženo navajamo, da v pomožni policiji ne morejo sodelovati posamezniki, ki so zaposleni v organizacijah, ki so po sklepu Vlade RS posebnega pomena za obrambo domovine (kar redarstvo ni), ter okoliščin sodelovanja v vojnem stanju in obrambi domovine. Občinski redarji niso med izjemami iz 19. člena Uredbe o pomožni policiji, saj v zakonodaji nimajo predpisanih nalog in omejitev v vojnem stanju, kot druge navedene pooblaščene uradne osebe, ter imajo to omejitev eksplicitno opredeljeno v področni zakonodaji.
S ponosom vam sporočamo, da je MNZ sprejela naše argumente in pripombe, navedena določba o nesodelovanju občinskih redarjev v pomožni policiji, pa je bila iz predloga zakona umaknjena.
Opisano predstavlja velik uspeh SORS, predvsem če izpostavimo dejstvo, da so bili za spremembo MJU, MOL in Združenje mestnih občin Slovenije.
Kot povedano, smo v SORS s pravilno pravno argumentacijo uspeli prepričati zakonodajalca, da ni podlegel pritiskom in parcialnih interesom Mestne občine Ljubljana.
Občinski redarji lahko zato še nadalje sodelujejo v pomožni policiji.
