Pričel je veljati nov Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)
Z dnem 28. 1. 2026 se je začel uporabljati v Državnem zboru RS sprejet Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), v povezavi: ZJRM-2.
Vlada Republike Slovenije je na 168. redni seji dne 16. septembra 2025 določila besedilo Predloga zakona o varstvu javnega reda in miru. Med poglavitne predlagane rešitve je predlagatelj štel tudi dodeljevanje pristojnosti za posamezne prekrške občinskim redarstvom, kar bi naj bilo v skladu z načrtom prihodnje splošne varnostne politike. V Sindikatu občinski redarjev Slovenije (SORS) smo tekom zakonodajnega postopka takšnemu dodeljevanju pristojnosti občinskim redarstvom v področnih zakonih ostro nasprotovali, predvsem iz stališča neusklajenosti zakona, ki neposredno vpliva na delovna razmerja in položaj občinskih redarjev.
V SORS smo ves čas postopka sprejemanja zakona poudarjali, da predlagatelj ni preučil in upošteval kadrovskega primanjkljaja v občinskih redarstvih, ki določenih novih pristojnosti ne bi mogli izvajati, ker nalog občinskega redarstva ne izvajajo 24 ur na dan, ampak samo v času poslovnega časa občin ali v dveh izmenah. S tem bi bilo ogroženo zakonito izvrševanje pooblastil občinskih redarjev, istočasno pa pomeni poslabšanje varnosti in zdravja pri delu za občinske redarje, ki za določene predlagane rešitve v predlogu zakona sploh niso usposobljeni.
Iz predloga zakona je izhajalo, da občinska redarstva dodatno pridobivajo pristojnost za nadzor nad zbiranjem prostovoljnih prispevkov; povzročanje hrupa; uporabo nevarnih predmetov; uporabo uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi; prenočevanja; javnega reda in miru v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov; prepovedi uporabe simbolov nacistične ali fašistične ideologije; pooblastilo občinskim redarjem za zaseg predmetov.
Nadalje smo s predlagateljem zakona opravili tudi usklajevalni sestanek, na katerem smo predstavili naša stališča in pomisleke glede nadzora in dodeljevanju novih pristojnosti. Po našem mnenju so bila najbolj sporna določila v predlogu zakona, za katera pridobijo pristojnost občinska redarstva, povzročanje hrupa; uporaba nevarnih predmetov; uporaba uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi; javni red in mir v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov.
V SORS smo kategorično prerekali, da občinska redarstva pridobijo pristojnost za nadzor razkazovanja ali uporabe nožev, sabelj, sekir ali okrasnega orožja, onesposobljenega orožja, imitacije orožja, orožja, ki je namenjeno za alarm ali signaliziranje, in drugih predmetov, ki so po videzu podobni orožju, a se v skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja, ne štejejo za orožje. Namreč za nadzor opisanih deviantnih ravnanj se zahteva usposobljenost za razlikovanje posameznih kategorij orožja. Teh vsebin in znanj v času usposabljanja občinski redarji niso pridobili, prav tako postopki s kršitelji lahko privedejo do napadov na občinske redarje.
Glede na vse pojasnjeno, ter aktivno sodelovanje SORS pri sprejemanju zakona, je zakonodajalec preko amandmajev Odbora za notranje zadeve delno prisluhnil pripombam SORS ter iz pristojnosti za nadzor občinskega redarstva izločil najbolj sporne določene pristojosti, kot je predlagal SORS, in sicer 10. člena (povzročanje hrupa), 20. člena (javni red in mir v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov), nadzor pri 13. členu (uporaba uniform) in 22. členu (nacifašistični simboli) pa je omejen na primere, ko prekršek izvaja ena oseba, kar je velik dosežek sidikata.
V SORS smo ves čas postopka sprejemanja zakona poudarjali, da predlagatelj ni preučil in upošteval kadrovskega primanjkljaja v občinskih redarstvih, ki določenih novih pristojnosti ne bi mogli izvajati, ker nalog občinskega redarstva ne izvajajo 24 ur na dan, ampak samo v času poslovnega časa občin ali v dveh izmenah. S tem bi bilo ogroženo zakonito izvrševanje pooblastil občinskih redarjev, istočasno pa pomeni poslabšanje varnosti in zdravja pri delu za občinske redarje, ki za določene predlagane rešitve v predlogu zakona sploh niso usposobljeni.
Iz predloga zakona je izhajalo, da občinska redarstva dodatno pridobivajo pristojnost za nadzor nad zbiranjem prostovoljnih prispevkov; povzročanje hrupa; uporabo nevarnih predmetov; uporabo uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi; prenočevanja; javnega reda in miru v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov; prepovedi uporabe simbolov nacistične ali fašistične ideologije; pooblastilo občinskim redarjem za zaseg predmetov.
Nadalje smo s predlagateljem zakona opravili tudi usklajevalni sestanek, na katerem smo predstavili naša stališča in pomisleke glede nadzora in dodeljevanju novih pristojnosti. Po našem mnenju so bila najbolj sporna določila v predlogu zakona, za katera pridobijo pristojnost občinska redarstva, povzročanje hrupa; uporaba nevarnih predmetov; uporaba uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi; javni red in mir v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov.
V SORS smo kategorično prerekali, da občinska redarstva pridobijo pristojnost za nadzor razkazovanja ali uporabe nožev, sabelj, sekir ali okrasnega orožja, onesposobljenega orožja, imitacije orožja, orožja, ki je namenjeno za alarm ali signaliziranje, in drugih predmetov, ki so po videzu podobni orožju, a se v skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja, ne štejejo za orožje. Namreč za nadzor opisanih deviantnih ravnanj se zahteva usposobljenost za razlikovanje posameznih kategorij orožja. Teh vsebin in znanj v času usposabljanja občinski redarji niso pridobili, prav tako postopki s kršitelji lahko privedejo do napadov na občinske redarje.
Glede na vse pojasnjeno, ter aktivno sodelovanje SORS pri sprejemanju zakona, je zakonodajalec preko amandmajev Odbora za notranje zadeve delno prisluhnil pripombam SORS ter iz pristojnosti za nadzor občinskega redarstva izločil najbolj sporne določene pristojosti, kot je predlagal SORS, in sicer 10. člena (povzročanje hrupa), 20. člena (javni red in mir v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov), nadzor pri 13. členu (uporaba uniform) in 22. členu (nacifašistični simboli) pa je omejen na primere, ko prekršek izvaja ena oseba, kar je velik dosežek sidikata.
