Odziv Sindikata občinskih redarjev Slovenije – napad na občinskega redarja v romskem naselju Poganci
V Sindikatu občinskih redarjev Slovenije smo zgroženi ob seznanitvi z novico, da je bil med opravljanjem nalog občinskega redarstva v romskem naselju Pogonci poškodovan občinski redar. Poudarjamo, da je vsako nasilje, še posebej storjeno zoper pooblaščene uradne osebe – občinske redarje, nesprejemljivo in ga je potrebno ostro obsoditi ter preganjati z vsemi pravnimi sredstvi. Ponovno se je izkazalo, na kar v SORS neprestano opozarjamo, da je delo občinskega redarja zahtevno, nevarno, nepredvidljivo in naporno ter žal s strani delodajalcev in države premalo cenjeno.
V SORS ugotavljamo, da se psihično in fizično nasilje nad občinskimi redarji stopnjuje, v vedno več primerih pa se kaže izrazito osebna nastojenost posameznikov proti občinskim redarjem. S tem kažejo (velikokrat) na svoje osebne frustracije in percepcijo dojemanja pravil in norm, ki so predpisane v zakonih in občinskih predpisih, ki so jih na podlagi navodil in odredb delodajalca dolžni izvajati občinski redarji.
Podobno se je zgodilo tudi v romskem naselju Pogonci, ko je bil občinski redar pri izvajanju del in nalog občinskega redarstva telesno poškodovan. Po podatkih, s katerimi je seznanjen sindikat, je bil občinski redar s strani delodajalca napoten na intervencijo zaradi izvajanja del v območju javne ceste (prekop), ter ugotovil nepravilnosti in fotografiral dejansko stanje. Ko je zaključil postopek, je nastal spor in pozneje pretep med večjim številom prebivalcev naselja, eden izmed njih je v občinskega redarja vrgel dva kamna, ki sta ga zadela in lažje poškodovala, zato je poiskal medicinsko pomoč (vir: MMC RTV SLO, STA).
Ob tem je potrebno izpostaviti, da je delodajalec občinskega redarja napotil na intervencijo v romsko naselje kljub dejstvu, da je delo v patrulji opravljal sam, ter da gre v primerih interveniranja v romskem naselju za rizične postopke. Po mnenju SORS odrejanje zgolj enega občinskega redarja v patruljo ni ustrezno, saj je potrebno zasledovati varnost občinskega redarja pri izvedbi postopkov, kar je še toliko bolj pomembno, ko postopke izvaja en sam občinski redar, na kar SORS delodajalce stalno opozarja. Zaradi nepredvidljivosti dogodkov je z varnostnega vidika ustreznejša oblika dela patruljiranje, ki ga opravljata dva občinska redarja, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravil policijske stroke, ki se za izvajanje pooblastil občinskega redarstva uporabljajo. Če pa se na delo že razporedi samo eden občinski redar, po mnenju SORS nikakor ni primerno, da se ga napoti na intervencijo v romsko naselje.
Po mnenju SORS pa pri napotitvi na intervencijo sploh ni šlo za pristojnost občinskega redarstva, saj izvajanje del v območju javne ceste predpisuje 31. člen Zakona o cestah, za katere je pristojen občinski inšpektorat.
Na zgoraj opisano sporno prakso delodajalcev – občin smo v SORS delodajalce že opozarjali, v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med občinskim redarjem in občinskim inšpektorjem je mnenje izdalo tudi resorno ministrstvo za občinska redarstva – Ministrstvo za javno upravo. Iz mnenja nesporno izhaja, da posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe v inšpekcijskih zadevah, zlasti ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ne more izvajati občinski redar in da ta dejanja lahko opravljajo le tisti uradniki, ki tudi sicer opravljajo naloge enake zahtevnosti kot je delo inšpektorja. Predstojnik oziroma nadrejeni sicer lahko odredi občinskemu redarju opravljanje tudi drugih nalog glede na te, ki so naštete v Prilogi 1 k uredbi, vendar morajo biti te naloge enake zahtevnosti in s področja (pristojnosti) občinskega redarstva. V SORS smo prepričani, da 25. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ni mogoče razlagati tako, da lahko predstojnik pooblasti občinskega redarja za opravljanje posameznih dejanj v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe.
Ob tem v SORS še pojasnjujemo, da gre v primerih napadov na občinskega redarja, predvsem kadar je s strani delodajalca občinskemu redarju, ki je v patrulji po razporedu dela razporejen sam in mu je odrejena intervencija, za odškodninsko odgovornost delodajalca, in sicer po temelju objektivne odgovornosti, saj gre za opravljanje del in nalog s povečano nevarnostjo. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Posledice oz. škoda, ki občinskim redarjem nastane zaradi opravljanja nalog, je škoda, ki jim pravo priznava ustrezno varstvo (odškodnino).
Glede na sodno prakso želimo poudariti, da bo SORS po preučitvi zadeve in v sodelovanju z pooblaščenim odvetnikom v podobnih, kot v zgoraj opisanem primeru, zoper delodajalce, ki nimajo sklenjenega zavarovanja odgovornosti, vlagal odškodninske tožbe. V SORS od delodajalca upravičeno pričakujemo, da zagotovi in odpravi ugotovljene dejavnike tveganja, kot je razporejanje zgolj enega občinskega redarja v patruljo. V nasprotnem primeru lahko razumemo, da gre za opustitev dolžnosti delodajalca, da poskrbi in zagotovi ustrezne delovne pogoje in opremo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
V SORS ugotavljamo, da se psihično in fizično nasilje nad občinskimi redarji stopnjuje, v vedno več primerih pa se kaže izrazito osebna nastojenost posameznikov proti občinskim redarjem. S tem kažejo (velikokrat) na svoje osebne frustracije in percepcijo dojemanja pravil in norm, ki so predpisane v zakonih in občinskih predpisih, ki so jih na podlagi navodil in odredb delodajalca dolžni izvajati občinski redarji.
Podobno se je zgodilo tudi v romskem naselju Pogonci, ko je bil občinski redar pri izvajanju del in nalog občinskega redarstva telesno poškodovan. Po podatkih, s katerimi je seznanjen sindikat, je bil občinski redar s strani delodajalca napoten na intervencijo zaradi izvajanja del v območju javne ceste (prekop), ter ugotovil nepravilnosti in fotografiral dejansko stanje. Ko je zaključil postopek, je nastal spor in pozneje pretep med večjim številom prebivalcev naselja, eden izmed njih je v občinskega redarja vrgel dva kamna, ki sta ga zadela in lažje poškodovala, zato je poiskal medicinsko pomoč (vir: MMC RTV SLO, STA).
Ob tem je potrebno izpostaviti, da je delodajalec občinskega redarja napotil na intervencijo v romsko naselje kljub dejstvu, da je delo v patrulji opravljal sam, ter da gre v primerih interveniranja v romskem naselju za rizične postopke. Po mnenju SORS odrejanje zgolj enega občinskega redarja v patruljo ni ustrezno, saj je potrebno zasledovati varnost občinskega redarja pri izvedbi postopkov, kar je še toliko bolj pomembno, ko postopke izvaja en sam občinski redar, na kar SORS delodajalce stalno opozarja. Zaradi nepredvidljivosti dogodkov je z varnostnega vidika ustreznejša oblika dela patruljiranje, ki ga opravljata dva občinska redarja, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravil policijske stroke, ki se za izvajanje pooblastil občinskega redarstva uporabljajo. Če pa se na delo že razporedi samo eden občinski redar, po mnenju SORS nikakor ni primerno, da se ga napoti na intervencijo v romsko naselje.
Po mnenju SORS pa pri napotitvi na intervencijo sploh ni šlo za pristojnost občinskega redarstva, saj izvajanje del v območju javne ceste predpisuje 31. člen Zakona o cestah, za katere je pristojen občinski inšpektorat.
Na zgoraj opisano sporno prakso delodajalcev – občin smo v SORS delodajalce že opozarjali, v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med občinskim redarjem in občinskim inšpektorjem je mnenje izdalo tudi resorno ministrstvo za občinska redarstva – Ministrstvo za javno upravo. Iz mnenja nesporno izhaja, da posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe v inšpekcijskih zadevah, zlasti ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ne more izvajati občinski redar in da ta dejanja lahko opravljajo le tisti uradniki, ki tudi sicer opravljajo naloge enake zahtevnosti kot je delo inšpektorja. Predstojnik oziroma nadrejeni sicer lahko odredi občinskemu redarju opravljanje tudi drugih nalog glede na te, ki so naštete v Prilogi 1 k uredbi, vendar morajo biti te naloge enake zahtevnosti in s področja (pristojnosti) občinskega redarstva. V SORS smo prepričani, da 25. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ni mogoče razlagati tako, da lahko predstojnik pooblasti občinskega redarja za opravljanje posameznih dejanj v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe.
Ob tem v SORS še pojasnjujemo, da gre v primerih napadov na občinskega redarja, predvsem kadar je s strani delodajalca občinskemu redarju, ki je v patrulji po razporedu dela razporejen sam in mu je odrejena intervencija, za odškodninsko odgovornost delodajalca, in sicer po temelju objektivne odgovornosti, saj gre za opravljanje del in nalog s povečano nevarnostjo. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Posledice oz. škoda, ki občinskim redarjem nastane zaradi opravljanja nalog, je škoda, ki jim pravo priznava ustrezno varstvo (odškodnino).
Glede na sodno prakso želimo poudariti, da bo SORS po preučitvi zadeve in v sodelovanju z pooblaščenim odvetnikom v podobnih, kot v zgoraj opisanem primeru, zoper delodajalce, ki nimajo sklenjenega zavarovanja odgovornosti, vlagal odškodninske tožbe. V SORS od delodajalca upravičeno pričakujemo, da zagotovi in odpravi ugotovljene dejavnike tveganja, kot je razporejanje zgolj enega občinskega redarja v patruljo. V nasprotnem primeru lahko razumemo, da gre za opustitev dolžnosti delodajalca, da poskrbi in zagotovi ustrezne delovne pogoje in opremo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
